Svetloba miru in upanja
Likovna kolonija za slovenske izseljence Most na Soči, 8. - 13. junij 2014
Kontakt za ogled razstave: TD Most na Soči .
Tema Likovne kolonije na Mostu na Soči 2014 se je pridružila dogodkom, ki letos potekajo po vsem svetu v spomin na 100-letnico začetka 1. svetovne vojne. Takšni odločitvi sta botrovala dva razloga. Prvi je ta, da likovno kolonijo vselej skušamo vsebinsko povezati s krajem, v katerem poteka. Kraje ob Soči pa je prva svetovna vojna močno zaznamovala, kar je marsikje čutiti še danes. Prav tako je čas med prvo svetovno vojno in po njej sprožil izredno močan izseljeniški val. Ljudje so se morali s frontnih linij umakniti v zaledje in mnogi se niso več vrnili. Tisti, ki so se, so bili pogosto prisiljeni, da so ponovno odpotovali s trebuhom za kruhom, saj razmere v domačih krajih niso omogočale preživetja.
V antični Grčiji so poudarjali, da v času vojne muze umetnosti obmolknejo. V spomin in opomin na zgodovinsko tragedijo smo se odločili, da bodo slikarske muze v Posočju zapele na ves glas. Tematsko vodilo likovne kolonije SVETLOBA MIRU IN UPANJA je tako slikarje in slikarke vzpodbujalo k razmisleku, kako naslikati protiutež tragični zgodovinski izkušnji. Svetloba namreč v prenesenem pomenu pomeni tudi razsvetljenje, doumetje, veselje, upanje, rast, dobroto, resnico in pravičnost.
Brez svetlobe ne vidimo, zato brez nje ni vizualne umetnosti. Svetloba je eden najbolj pomembnih likovnih elementov. A če v slikarstvu še lahko dojemamo svetlobo kot »oprijemljivo« fizikalno kategorijo, pa je mir abstrakten pojem, ki za upodobitev zahteva nekaj več ustvarjalnosti. Da bi se lažje spoprijeli s to nalogo, smo se v začetnem umetnostnozgodovinskem uvodu spoznali, kako so temo miru, svobode in upanja upodabljali starejši mojstri. Kot vir navdiha je slikarjem služila tudi pomirjujoča zelena pokrajina, s hladnimi vodami v značilnih odtenkih. Seveda smo se pobliže spoznali tudi z zgodovinskimi dejstvi: Peter Kogoj, lastnik Malega muzeja soške fronte »Tolminsko mostišče«, nas je v prostorih svoje zbirke z doživeto pripovedjo popeljal v dogodke, ki so se med letom 1915 in 1918 odvijali v neposredni okolici Mosta na Soči. Po Poti miru smo se povzpeli na Kolovrat, od koder smo imeli širok razgled na okolico, razširila pa so se nam tudi zgodovinska obzorja, saj smo imeli s seboj dobrega vodnika, podpredsednika TD Mosta na Soči Radovana Taljata.
V našem začasnem ateljeju v Vodni hiši so nastala dela, ki so svetlobo, mir, upanje ter radost nad življenjem izražala na avtorsko raznolike načine. Nekateri so mir povezali z umirjenostjo, ki jo duša doseže v neokrnjeni naravi, drugi so si ga predstavljali v podobi ženske muze, upodobitvi glasbe ali simbolov, kakršna sta oljčno drevo in golob z oljčno vejico. Upanje so ilustrirale podobe mavrice ali ozelenelo drevo, žareče barve in dinamične kompozicije.
V pripoved o medsebojnem sožitju so se posamezna dela zlila na zaključni razstavi. Številni ugledni gostje na odprtju razstave – predsednik TD Mosta na Soči Rajko Leban, župan občine Tolmin Uroš Brežan, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednica vlade RS mag. Alenka Bratušek – so dali svečani prireditvi prav poseben pomen.
Zaključna vožnja z ladjico po jezeru se je sicer, tako kot teden, ki smo ga preživeli skupaj, prehitro končala. Pregnala nas je poletna ploha. A se je zato nad Mostom na Soči, kakor v potrditev naše tematike, razlila čisto prava mavrica.
Monika Ivančič Fajfar
Razstavo pripravlja Združenje Slovenska izseljenska matica v sodelovanju s TD Most na Soči .