Keramika v Magistratu 2015: Fabiani in secesija
Zgodovinski atrij Mestne hiše, Ljubljana / 2. julij - 31. avgust 2015
Dvanajsta razstava keramike na ljubljanskem magistratu obuja duha secesije
Na ruševinah, ki jih je za sabo pustil potres leta 1895, je zraslo sodobno mesto. Takrat je Ljubljana ujela korak z umetnostnim gibanjem, ki je ob koncu 19. stoletja poenotilo Evropo, čeprav pod različnimi imeni: art nouveau, secesija, jugendstil ali modernizem. K moderni secesijski podobi Ljubljane je pomembno prispeval Maks Fabiani – arhitekt in urbanist, profesor in izumitelj, pa tudi mislec in humanist. Zato se mesto 150-letnice njegovega rojstva in 120. obletnice potresa spominja s številnimi dogodki. Med njimi je tudi 12. razstava Keramika v Magistratu. Na pregledni razstavi člani Društva keramikov in lončarjev Slovenije sicer predstavljajo dela iz svojo redne produkcije, a Fabianijevo leto je bilo tokrat pomembna vsebinska iztočnica za nastanek del, povezanih z njegovo arhitekturo in secesijo nasploh.
V obdobju secesije je tudi keramika doživela svoj véliki razmah, saj se je njena uporaba z moderno proizvodnjo keramike in porcelana zelo razširila. Naselila se je celo na pročelja stavb. Zlivanje oblike in funkcije oziroma umetnosti in industrije so spremljale številne tehnične inovacije. Inovativen duh, tako po oblikovni kot tehnološki plati, prežema tudi razstavo keramike. Avtorji in avtorice so zamisli za snovanje keramičnih in lončarskih del črpali iz oblik in detajlov arhitekture; v glino so prenesli motive s Krisperjeve in Hribarjeve hiše ter Dekliške osnovne šole v Ljubljani, Narodnega doma v Trstu ter palače Portois & Fix na Dunaju. S tem niso oživili le estetike Fabianijevih likovnih zasnov, temveč tudi njegovo načelo, da je treba pri ustvarjanju vedno imeti v mislih lokalno izročilo. Duhu secesije je bila blizu celostna umetnina, zato so arhitekti členitve in dekoracije fasad dopolnili z domišljeno oblikovanimi ograjami, kljukami, okenskimi mrežami in drugo stavbno opremo ter poskrbeli za primerno oblikovano pohištvo, tapete, svetila in posodje v stanovanjih. Stavba se je morala povezati z mestom, ljudje, ki so v njej bivali, pa naj bi se harmonično zlili s stanovanjem.
Za secesijo značilno organsko razmišljanje so keramiki znali prenesti v glinene zasnove; dinamične oblike, kot so krog, valj, krogla in stožec ter valovnice, spirale, dvojne vijačnice in krivulje v obliki udarca z bičem, so se izkazali kot odlična izhodišča za snovanje oblik ali dekorativnih elementov. Človeška figura se je v secesiji utelesila kot podoba privlačne, nekoliko eksotične femme fatale. Takšno upodobitev ženske najdemo tudi na razstavljenih vazah, krožnikih in drugih dekorativnih predmetih. Elegantna silhueta se včasih spremeni v stiliziran profil, ki ga obdaja venec cvetja, dolgi vzvalovani lasje pa se lahko prelijejo v mehko valujoč raster.
Kot protiutež industrijskim spremembam mest se je v secesiji, ne le v keramiki in porcelanu, temveč tudi na tekstilnih izdelkih, pohištvu, uporabnih predmetih, nakitu in v arhitekturi, uveljavil navdihujoči svet narave. Med cvetlicami so bile posebej priljubljene vrtnice, lilije, irisi, lokvanji in sončnice, pa tudi stilizirani in domišljijski cvetovi, listi, vejice in drugo rastlinje. Cenjeni sta bili estetika in simbolika živali, kot so metulji, kače, kačji pastirji, pavi in tudi pajki, polži in morske školjke. Iz te zakladnice podob so črpali tudi avtorji razstave. Pri tem niso pozabili na simbol mesta, ljubljanskega zmaja z Dekliške osnovne šole, ter na pozlačene levje glave s hiše župana Ivana Hribarja. Domoljubno iskanje narodne identitete v konglomeratu takratne monarhije je v secesijsko arhitekturno dekoracijo, poleg simboličnih rastlin in živali, pripeljalo tudi elemente narodne ornamentike. Priljubljen je bil vzorec šahovnice. Prav tako so vir ustvarjalnega navdiha ustvarjalci našli v teksturah, barvah in pozlatah.
Na razstavi ne manjkajo posnetki secesijske keramike, značilno elegantnih oblik z razkošnim dekorjem, ali njihove sodobnejše izpeljave. Tudi v delih, ki so zasnovana s svobodnim avtorskim načinom, lahko zaslutimo določena secesijska izhodišča; kažejo se v navpičnih formatih, slokih oblikah, geometrijski ornamentiki ali organskih formah. Ekspresivna živalska glava tako prikaže divjo plat narave, medtem ko poprsje gracilne dame prikliče nostalgično razpoloženje iz elegantne kavarne. Skupina figur se formira kot zbor meščanov. Na metaforičen način je ideja človeka prisotna tudi v upodobitvi srajce. Oblika jajca in abstraktne organske forme prav tako vsebujejo nekaj secesijskega duha.
Skupinska kompozicija članov društva sledi načelom urbanizma, ki mesto vidi kot enoten organizem. Namesto hiš iz opeke so gradniki enovite celote krožniki, dekorativni fragmenti in reliefne študije, ki izhajajo iz fasadne dekoracije Fabianijeve oziroma secesijske arhitekture. Organsko nastajanje nepredvidljive skupinske kompozicije posnema secesijsko organsko rast.
Razstava keramike ima tematsko rdečo nit, ki se zazira v preteklo umetnost. A to ne pomeni, da so ustvarjalci naredil korak nazaj. Ko so raziskovali svoje okolje, študirali literaturo, razširjali obzorja na predavanjih in obiskih razstav ter delili svoja spoznanja na skupinskih delavnicah so se iz zgodovine učili. Poznanje umetnostne dediščine in likovne tradicije pa je eden od temeljev za ustvarjalno rast.
Monika Ivančič Fajfar
Razstavo pripravlja Društvo keramikov in lončarjev, MOL in JSKD