Razstava je del projekta Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU, 2015 na temo SODOBNA POKRAJINA
Darko Slavec: Kozmične pokrajine
Layerjeva hiša / 6. 10. - 31. 10. 2015
Kozmične pokrajine Darka Slavca so izvirne, likovno pretehtane in ikonografsko razdelane interpretacije klasičnih krajin. Pri svojem ustvarjanju Slavec združuje in uporablja številna slikarska dognanja, ki so se v tem žanru razvijala v stoletjih. Tako na samosvoj način razvija topografsko, simbolno in razpoloženjsko vrednost krajinskih upodobitev.
Čeprav so njegove pokrajine domišljijske, so predstavljene s fotorealistično natančnostjo. Naslikani kozmični prizori niso znanstvenofantastični, temveč mogoči. Danes si lahko v knjigah, revijah in na spletu v visoki ločljivosti ogledamo posnetke planetov, lun, zvezd in galaksij. A če pomislimo na zgodnji nastanek nekaterih razstavljenih del, se zavemo, koliko časa in truda je moral Darko Slavec vložiti v raziskavo motivov in pridobivanje ustreznih slikovnih predolg.
Umetnikova pot v neskončne svetove se je začela že na slikarski akademiji, ko se je skozi okno zazrl v pokrajino. Sprva v tisto domačo, pri Orehku na Notranjskem, ki jo je najbolj poznal in ki ga je tudi nenehno izzivala, naj razišče svet onkraj nje. Potem je resnična narava odstopila mesto slikarski iluziji in geometrijski perspektivi. To zazrtost v neskončni prostor ohranjajo osebe na slikah, ki gledajo v daljavo, proti obzorju ali proti neskončno globoki vesoljski črnini. Čeprav gledalcu naslikane figure obračajo hrbet, ga vendarle vabijo, da z njimi vzpostavi stik, se postavi na njihovo mesto, se z njimi poosebi in ponotranji njihovo občutenje. Poudarjena je razpoloženjska nota. To so nostalgične pokrajine, večkrat samotne, melanholične in skrivnostne, morda za nekoga celo trpke ali grozljive v svoji neskončnosti.
Nekatere kompozicije so bolj prečiščene, druge prežema horror vacui, strah pred praznim prostorom. Vsakokrat pa gre za slikarski kolaž raznolikih elementov, oseb, predmetov in geometrijskih oblik. Ponavljajo se zlasti motivi kruha, miznih plošč in prtov, zato se Slavčeve krajine žanrsko tesno povezujejo s tihožitji. A v breztežnostnem prostoru lebdeči predmeti vesoljsko pokrajino tudi prostorsko določajo, ji dajejo dinamiko in poudarjajo nenehno kozmično gibanje, vrtenje, beg v (neskončni) prostor in, najpomembnejše, njeno svobodo.
Za Slavčevo slikarstvo so značilni pomenski in likovni kontrasti. Pokažejo se denimo v soočenju astronavta v zaščitni opremi, ki deluje kot razčlovečeni človek, ter kopalke z razgaljenim hrbtom, ki poudarja človeško občutljivost in naravno krhkost. Ingresova kopalka je simbol 19. stoletja, ko se je že sanjalo o osvajanju vesolja (Jules Verne), prizori Nasinega pristanka na Luni pa slikajo navdušenje sodobnega človeka nad napredkom. Staro tu sobiva z novim. Kruh, simbol življenja in preživetja, se drobi, suši in poka, razpada v prasnov, v zemljo. Površina hlebca, če jo natančno pogledamo, je podobna površini planeta s kraterji in razpokami. Vzporedno z evharistično simboliko kruha se pojavi motiv križa, ki je prav tako religiozen kot tudi geometrijski in kozmični simbol. Nazadnje se bel namizni prt, v katerega so ženske skrbno zavijale kruh, spremeni v srebrno-zlato vesoljsko folijo. Ta ponazarja dvojnost med toplim in hladnim, soncem in luno, pozitivnim in negativnim. Tudi značilni svetlo-temni kontrast ni le poklon baročni umetnosti, na katero se avtor tako pogosto sklicuje, temveč poudarja komplementarnost bivanja, nenehen boj med svetlobo in temo, notranjim in zunanjim, dobrim in zlim, zemljo in nebom … Darko Slavec vsebinsko večplastnost na nekaterih mestih poudari tudi z mojstrsko naslikanimi prosojnimi detajli.
Perspektivični motivi šahovnice in geometrijskih teles, naslikani svetlobni odsevi na gladkih površinah, transparentni detajli ter drugi umetnostnozgodovinski citati so poklon velikim renesančnim, baročnim in neoklasicističnim slikarjem. Darko Slavec stare mojstre vidi kot vzor, in ko jih skuša doseči, nenehno preizkuša samega sebe.
Monika Ivančič Fajfar
Razstavo pripravlja Likovno društvo Kranj v sodelovanju s Hišo Layer.
